Širjenje in rast Slovenske Bistrice sta povezana z razvojem raznih obrti, ki jih je bilo na tem območju izjemno veliko in so privedle do razvoja industrije. Nova cesta Dunaj–Trst, ki je bila zgrajena v času vladavine kralja Karla VI., je prispevala k njihovemu še hitrejšemu razvoju. V začetku 19. stoletja se je začela razvijati industrija kovanih bakrenih izdelkov, postopno pa se je proizvodnja razširila tudi na razne izdelke iz bakra, medenine in brona. To je v veliki meri prispevalo k širjenju mesta.
Center domače in umetnostne obrti
Center domače in umetnostne obrti Slovenska Bistrica je bil ustanovljen leta 2003 v sklopu Programa čezmejnega sodelovanja Phare in je deloval kot sekcija Društva Majolika. Od leta 2018 so ga uspešno upravljali Zadružna zadruga, socialno podjetje in člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Center varuje in predstavlja lončarsko kulturno dediščino in proizvaja replike izdelkov v okviru programa »Iz babičine kuhinje in dedkove kleti«. Njihovi izdelki so ročno izdelani s tradicionalnimi tehnikami in tehnologijo. Organizirajo tudi razne delavnice in razstave sodobne keramike.
Center promovira živo kulturno dediščino, povezuje obrtnike in dviga javno osveščenost o pomembnosti ohranitve in razvoja kulturne dediščine.
Grad Slovenska Bistrica
Grad, ki se nahaja v središču mesta, je danes kulturni center, ki skupaj z mestnim parkom predstavlja prvorazredno spomeniško celoto. Grad Bistrica se v pisnih virih prvič omenja leta 1313. V začetku je bil v pokrajinski lasti, leta 1578, ko ga je kupila aristokratska družina Vetter von der Lilie, pa je prešel v zasebno last. Pred koncem 17. stoletja je prešel v roke grofov Wildenstein, medtem ko so njegovi zadnji lastniki, grofi Attems, grad kupili leta 1717. V njihovi lasti je ostal do leta 1945.
Leta 1985 je bil grad v celoti prenovljen in je danes na voljo za ogled v spremstvu vodiča. V gradu so razne stalne razstave, v njegovi galeriji pa tudi občasne razstave. Ogledati si je mogoče viteško dvorano, ki jo krasijo freske, umetniške salone in poročno dvorano. V gradu potekajo tudi razni kulturni dogodki, na notranjem dvorišču pa poleti zdaj že tradicionalni Starobistriški večeri. Razne vsebine v gradu privabljajo številne obiskovalce, v zadnjem času pa vse bolj tudi najmlajše, za katere se organizirajo razne ustvarjalne delavnice, kjer lahko otroci spoznajo zgodovino grada.
Grajski park – Gabrov drevored
Grajski park-Gabrov drevored je kot spomenik krajinske kulture nastal v drugi polovici 16. stoletja. Izvorna geometrijska oblika parka-drevoreda je na koncu izginila: ohranjena je samo osrednja os z Gabarsko uličico, medtem ko je preostanek površine parka-drevoreda ostal oblikovan v svobodnem krajinskem slogu. Kljub spremembam in degradacijam je ostanek parka-drevoreda prava slika nekdanje oblike vrta. Po francoskem modelu so ga nasadili grofje Vetter, potneje pa so njegovo podobo dokončali grofje Wildenstein. Grajski park-Gabrov drevored je širok 85 in dolg več kot 240 metrov. Danes je ohranjena samo četrtina parka-drevoreda, kjer se nahajajo tudi kipa Merkurja in Herkula ter kamniti doprsni kipi štirih letnih časov iz konca 17. stoletja. V 90. letih prejšnjega stoletja je bil park-drevored temeljito prenovljen, vključno s porušenimi zidovi. Danes se na območju nekdanjega parka-drevoreda nahajajo zdravstveni dom, osnovna šola, športna dvorana in nova cestna povezava.
Grasslov stolp
V bližini dvorca se nahaja tudi nekdanji obrambni stolp, ki je bil sestavni del mestnega obzidja – Grasslov stolp. Grassli so pripadali nižjemu plemstvu, ki je bilo lastnik majhnih gospodarstev. Leta 1455 se je Anton Grassel pojavil v spisih kot graditelj dvorca in lastnik stolpa. Glede na izpostavljenost položaja v primerjavi z mestnim obzidjem je mogoče sklepati, da je bil stolp zgrajen v 16. stoletju.
Stolp predstavlja izjemno dobro ohranjeno srednjeveško zgradbo, ki se ni veliko spremenila. Leta 1710 jo je kupil grof Attems skupaj s pripadajočo posestjo Gromberg in jo preuredil v žitnico. Severozahodni stolp je bil del današnje zgradbe dvorca: jugozahodni stolp, imenovan Grasslov stolp (tudi Žitni stolp, Smodniški stolp), je bil obnovljen. Po daljši obnovi iz leta 2004 danes v njem na treh nadstropjih potekajo razstave.
