Vloga rudnika premoga je ključnega pomena za Trbovlje in celotno zasavsko regijo, saj je celoten industrijski in gospodarski razvoj Zasavja temeljil na rudnikih. Poleg razvoja rudarske industrije so rudniki vplivali tudi na razvoj ostale industrije v Zasavju. Lastniki rudnikov so zgradili ali sodelovali pri gradnji večine objektov javnega pomena v regiji, kot so bili stanovanjski, kulturni, zdravstveni ali izobraževalni objekti, medtem ko so rudniki širše slovensko območje oskrbovali s premogom, ki se je uporabljal za ogrevanje in proizvodnjo električne energije.
Rudnik Trbovlje
Pred odkritjem premoga je bila zasavska regija v glavnem kmetijsko usmerjena, saj je bil sloj premoga v velikih mestih prekrit s tankim slojem prsti, premog pa je ostal skrit pred človeškimi očmi. V dolini Trbovelj se je »črno zlato« pod vodstvom Franza Maurerja začelo leta 1804 uradno kopati in prodajati. Leta 1872 je bila ustanovljena Trboveljska premogokopna družba (TPD) s sedežem na Dunaju, ki je v Zasavju delovala vse do konca druge svetovne vojne, ko so zasavski rudniki po osvoboditvi prešli v državno last. Sledilo je obdobje, v katerem je bil rudnik integriran in povezan v različne organizacijske oblike, leta 1996 pa je začel delovati kot RTH, Rudnik Trbovlje – Hrastnik, d.o.o., katerega edini ustanovitelj in lastnik je Republika Slovenija.
Od leta 11. 2. 2019 je podjetje v likvidaciji. Konec decembra 2018 je Narodna skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o postopnem zapiranju RTH-ja oziroma podaljšanju zaprtja do konca leta 2020.
Že nekaj let v rudniku potekajo različni turistični in športni dogodki, kot so Perkmandeljčevi sprehodi, Jamatloni in Jamski maraton, ki delno poteka v rudniku, delno pa na površini.
Dimnik termoelektrarne
Dimnik v Trbovljah, dimnik Termoelektrarne Trbovlje, je najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu. Zgrajen je bil s ciljem prerazporeditve onesnaženja v Zasavju na večje območje. Visok je 360 metrov in se je gradil po 3 metre na dan neprekinjeno, pri gradnji pa so sodelovali slovenski in tuji gradbeni strokovnjaki ter posebej usposobljeni delavci. Zgrajen je bil v 20 mesecih in odprt na trboveljski občinski praznik 1. junija 1976.
Termoelektrarna Trbovlje je največji energetski objekt v Zasavju. Razprostira se vzdolž reke Save, kjer se na levi obali nahajajo proizvodni obrati in z njimi povezane tehnološki naprave, medtem ko se na desni obali reke nahajajo skladišča in garaže, večje dvorišče s pokritimi parkirišči in objekti za sistem oskrbe s pitno vodo.
Ob zasavskem rudniku premoga je TET postavil svojevrstni temelj za razvoj številnih tovarn, industrijskih in obrtniških objektov, prometnih in družbenih dejavnosti v Zasavju in Sloveniji. Danes termoelektrarna in dimnik ne obratujeta več. Tudi vzpenjanje na dimnik ni več dovoljeno. Termoelektrarna Trbovlje od leta 2018 obratuje kot HSE – energetsko podjetje Trbovlje d.o.o. in išče nove razvojne možnosti, vključno s turističnimi projekti.
Delavski dom Trbovlje
Kulturni center Delavski dom Trbovlje je osrednja kulturna institucija v občini Trbovlje. Kulturni center je skozi vse leto gostitelj kulturnega programa, ki obsega domačo amatersko kulturo in sodobne umetniške produkcije. Najbolj znan dogodek je Festival nove umetniške kulture Speculum Artium, ki je leta 2018 obeležil 10. obletnico. V teh 10 letih se je uveljavil kot vodilni festival nove medijske umetnosti v državi in je eden najvidnejših festivalov v Evropi.
Virtualni muzej rudarstva 4. dritl
V Delavskem domu Trbovlje se nahaja inovativna muzejska postavitev 4. dritla, ki predstavlja in oživlja tradicijo nekoč pomembnega rudarskega mesta. S pomočjo sodobne tehnologije (virtualna resničnost, hologrami, 3D-animacija, projekcije) se rudarska tradicija predstavlja na svež in vabljiv način, zanimiv za mlajše generacije, predstavitve pa z novimi medijskimi pristopi hkrati veliko govorijo o Trbovljah danes: sodobnem mestu z javno vizijo prihodnjega razvoja.
Zasavski muzej Trbovlje
Muzej pokriva področje zgodovine, zgodovine umetnosti, etnologije, geografije in delno tudi kulturne zgodovine in tehnike. Odprt je bil leta 1951 kot medobčinski muzej novejše zgodovine.
Stalna razstava Srečno … črne doline
V muzeju je postavljena stalna razstava Srečno … črne doline, na kateri je v kombinaciji klasične postavitve in manjših ambientov predstavljena skupna tema razvoja vseh treh zasavskih krajev v zadnjih 200 letih – premog in rudarstvo kot gonilna sila razvoja, razvoj industrije, težko življenje naših prednikov, vojne tragedije, šport, kultura …
Rudarsko stanovanje v rudarski koloniji
Zunaj muzejske zgradbe si je mogoče ogledati tudi dve pristni rudarski stanovanji, ki se nahajata v stari rudarski koloniji Njiva. Zbirka predstavlja tudi dve ključni obdobji v zgodovini Zasavja: 20. leta 20. stoletja in 60. leta 20. stoletja. Značilnosti prvega stanovanja so: neprekinjen vgradni štedilnik, leseno stranišče na hodniku in površinska električna inštalacija. Značilna so tla iz opeke v kuhinji in lesena tla v sobi, kjer so stene obložene z apnom, posteljnina, pločevinaste, aluminijaste in železne žlice, noži, stoli brez naslonjala (»stoker«), ptičje kletke, stenski okraski z vezenimi tkaninami (»vandšonarji«), neenake omare (»kostima«), zakonske postelje in pomožno ležišče (»rajšpetpetl«), peč, zibelka, šivalni stroj, slika sv. Barbare, nekatera orodja, pleteni »rajekufer« in drugo.
